• 1

Testosteron, glavni moški hormon

 

Ključ do daljšega življenja se skriva v hormonih. Pustolovščina staranja je zapleten proces v človeškem organizmu, ki ga uravnavajo hormoni. Pri tem procesu igra odločilno vlogo endokrinij – človeški hormonski sistem.

Znanstveniki in zdravniki so se več preteklih desetletjih oklepali domneve, da se človekov hormonski nivo niža zaradi staranja, proces pa je namreč ravno obraten: človek se stara zato, ker se niža njegov hormonski nivo in njegovo telo sčasoma proizvaja vse manj hormonov.

Pri moškem se pojavijo težave kot so: izguba energije, čezmerna telesna teža, motnje imunskega sistema, naraščanje obolenj srca, krvnega obtoka in avtoimunskih bolezni, usihanje libida, depresije.

Kaj je testosteron?

Androgeni – skupni izraz za moške hormone – so odgovorni za moško spolnost in v starogrščini pravzaprav pomenijo »stvaritelji moških«. Testosteron je glavni moški hormon, ki je bistven za utrjevanje in krepitev moškosti: moči, energije, spolnosti, odločnosti, navdušenja in zdravja. Testosteron omogoča normalno spolnost: libido, erektilno funkcijo, doživljanje orgazma. Je anabolni hormon, ki povečuje mišično maso in moč, zavira kostno razgradnjo, spodbuja tvorbo kostnine in povečuje mineralno kostno gostoto. Spodbuja tvorbo rdečih krvničk v kostnem mozgu in povečuje njihovo število v krvi. Ugodno vpliva na umske sposobnosti, razpoloženje in storilnost.

Testosteron pri moškem v največji meri nastaja v modih, majhen del pa v nadledvičnih žlezah. Nekaj malega ga nastane tudi s pretvorbo DHEA in androstenediona v maščobnih celicah. Dnevno v zdravem mladem moškem nastane približno sedem miligramov hormona. To je kar dvajset do tridesetkrat več kot pri ženski. Tvorbo testosterona spodbuja hormon LH (luteinizirajoči hormon hipofize in češarike); če je njegova raven v telesu nizka, je s tem prizadeto tudi nastajanje testosterona.

V modih testosteron nastaja v Leydigovih celicah, ki jih je pri osemnajstletnem moškem kakih sedemsto milijonov, vendar se njihovo število nenehno zmanjšuje; do starosti sedemdeset, osemdeset let jih ostane le tretjina. Vsake štiri sekunde se telo nepovratno sooči z izgubo ene od teh celic. To je seveda povezano z upadanjem ravni testosterona, ki ga starajoče telo potrebuje prav toliko kot mlado. Posledica je usihanje vitalnosti in pešanje življenjskih funkcij.

Kako pride do upadanja ravni testosterona?

Poleg omenjenega zmanjševanja števila Leydigovih celic slabi tudi povezava notranjih žlez – os hipotalamus, češarika in testisi, zato zamirajo tudi spodbude za proizvodnjo testosterona v Leydigovih celicah. Eden izmed krivcev je tudi sestavina SHBG (Sex Hormone Binding Globuline) – globulin, ki veže spolni hormon in prepreči njegovo delovanje. Čeprav hormon kroži po telesu, ga omenjeni globulin veže in onesposobi. Zato je smiselno govoriti o uporabnem, to je prostem testosteronu, ki doseže celice.

Ocenjujejo, da se s simptomi pomanjkanja testosterona moški največkrat srečajo med štiridesetim in petinpetdesetim letom starosti. Pri štiridesetih je takšnih že tretjina, njihov delež pa se z leti vztrajno povečuje. V starostni skupini nad 60 let ocenjujejo, da ima premalo testosterona že več kot polovica moških. Moški, pri katerih ugotovijo nižje ravni testosterona, so diabetiki, ljudje s preveliko telesno težo in povišanim krvnim tlakom, povišanim holesterolom, z osteoporozo, vnetjem pljuč in boleznimi prostate.

Nastanek testosterona

Koliko testosterona nastane v moškem, je odvisno od treh žlez: hipotalamusa sredi možganov, kot grah velike žleze češarike malo pod njim in mod. Prvi dve ustvarita hormon LH in z njim spodbudita moda k proizvodnji testosterona, ko ta doseže spodnjo raven.

Testosteron nastane po precej kompliciranem postopku. Izhodiščna surovina je holesterol, ki se pretvori v pregnenolon, ta se spremeni v progesteron, slednji pa v 17 – hidroprogesteron, ki postane androstenedion, ta pa se pretvori v testosteron. Testosteron se med drugim spreminja oziroma pretvarja v druge hormone, na primer s posredovanjem encima 5 – alfa reduktaze v dihidrotestosteron (DHT), hormon, ki razvija moške telesne lastnosti (brki, brada, poraščenost, globlji glas,…), lahko pa povzroča tudi debelost in odebelitev prostate. Če se testosteron ne pretvori v DHT, se prelevi v estradiol, različico estrogena. Estrogen in njegove različice – estradiol, estron, estriol so v manjši meri prisotni tudi v moškem telesu.

Tej zapletenosti lahko dodamo še »transportna sredstva«, v katerih se testosteron »prevaža« po telesu in dosega T-receptorje, sprejemne vmesnike v membranah celic.

Že samo ugotavljanje ravni testosterona je zahtevno. Strokovnjaki uporabljajo štiri izraze za ločevanje med njegovimi oblikami:

  • Celotni testosteron je ves testosteron v krvi in obsega vezani testosteron in prosti testosteron,
  • Vezani testosteron je del celotnega testosterona, ki je tako čvrsto vezan na protein, imenovan »globulin za povezavo s spolnim hormonom« (Sex Hormone Binding Globuline – SHBG), da se ne more vezati na testosteronske receptorje,
  • Prosti testosteron je majhen odstotek celotnega testosterona (dva do tri odstotke), ki dejansko dosega celice,
  • Na albumin vezan testosteron je del celotnega testosterona, ki je vezan na albumin, najbolj razširjen protein v krvi, vendar ne tako tesno, da se ne bi mogel osvoboditi in vezati na T – receptorje. Obravnavamo ga kot del prostega testosterona.

Po tem opisu je jasno, da meritve testosterona niso tako preproste, kot bi se zdelo. Merjenje celotnega testosterona ne zadostuje; pomemben je tudi prosti testosteron. Nekateri za natančnejšo diagnozo priporočajo tudi meritev estradiola (ena od oblik estrogena) in hipofiznega hormona FSH.

Metodi za ugotavljanje ravni testosterona sta krvni, 24 – urni urinski test in test iz sline. Pri nas največkrat uporabijo krvni test in test iz sline.

Znaki pomanjkanja testosterona

Možno je, da s testosteronom telo moškega ni bilo optimalno oskrbljeno že v dobi odraščanja; z ustreznimi posledicami se lahko sooči že najstnik oziroma odraščajoči mladenič. To se odrazi na njegovem telesnem ustroju, ki se tudi kasneje bistveno ne spremeni. Že zunanje značilnosti in telesni znaki takšnega moškega marsikaj povedo – njihovo telo ne izkazuje dovolj močno izraženih moških potez: telo je nežnejše, mišična masa manjša, poraščenost je slaba, glas višji. Takšni moški se v kasnejšem obdobju običajno ne soočajo s plešavostjo. Pri njih se kasnejše usihanje testosterona odraža nekoliko drugače, pogosteje mileje kot pri drugi skupini moških, ki so bolj »možati«.

Simptomov pomanjkanja testosterona, s katerimi se sooča moška populacija, je dolga vrsta. Lahko so razmeroma nedolžni in vsakodnevni kot utrujenost ali pa resnejši, kronični zdravstveni problemi kot denimo srčne bolezni ali diabetes.

Med zunanjimi dejavniki so upadel bled obraz z zmanjšanim mišičnim tonusom, gube pri ustih in očeh, suhe oči, vzdolžne črte na nohtih, zmanjšana poraščenost. Pogosti znaki so nadalje povečana zamaščenost ali debelost, manjša mišična masa, kurje prsi, celulit. Motena je prebava, ki se odrazi v obliki zaprtja ali lenega črevesja, pogosti so hemoroidi. Tudi srčni utrip je lahko šibkejši, pojavijo se krčne žile, povečana je nevarnost krvnih strdkov in drugih težav z ožiljem.

Pogosto je prizadeta prostata, ki se vname in poveča (prostatitis, benigna hiperplazija prostate – BPH). Zmanjša se želja po spolnosti, motena je erekcija (erektilna disfunkcija), zmanjšan je volumen mod in semena, izliv semena je slaboten, doživljanje orgazma je težje.

Številne so spremembe v fizičnem počutju. Zmanjšana je fizična moč telesa, težje je dvigovati bremena. Mnogo hitreje se pojavi utrujenost, ki prerašča v splošno oslabelost, pojavljajo se bolečine v mišicah in sklepih, občasno tudi oblivi vročice ali znojenja.

Nadalje se tu duševne motnje: pomanjkanje volje, zmanjšana psihična stabilnost, apatičnost, pesimizem, depresivnost, tesnoba, razdražljivost, pretirana čustvenost, oslabela samozavest, zaskrbljenost, manjša družabnost, izguba interesa, slaba koncentracija, slab spomin pa tudi slab spanec.

Daljše pomanjkanja testosterona vodi k težjim bolezenskim znakom in povečuje možnost naslednjih bolezni: krvno – žilni zapleti (nevarnost infarkta, zoženo ožilje, tromboza, visok krvni tlak, visok holesterol), neplodnost, debelost, sladkorna bolezen tipa 2, Alzheimerjeva bolezen, osteoporoza.

Ob zgodnji obravnavi simptomov je zdravljenje učinkovito, celo brez sintetičnih zdravil. Raven testosterona se že z naravnimi sredstvi in metodami lahko vrne v normalne okvire in kakovost življenja se vrne na primeren nivo.

Hormonski motilci

Zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na produkcijo in raven hormonov, je ogromno. V našem okolju se nahajajo vsepovsod. Imenujemo jih hormonski motilci – snovi, ki se obnašajo kot ženski spolni hormoni in jih receptorji v našem telesu ne ločijo od pravih estrogenov.

Med dovoljenimi snovmi je kopica kemikalij, ki rušijo naše hormonsko ravnovesje; nekateri so obenem tudi kancerogeni. V telesu povzročajo hormonske motnje, spremembe v tkivih in funkcionalnosti organov, sprožajo razvojne motnje zarodkov, motijo proces dozorevanja,…

Med bolj znanimi so ftalati, ki so prisotni povsod in se jim zelo težko izognemo: nahajajo se v embalaži iz plastike, kjer jih uporabljajo za zagotavljanje prožnosti. Najdemo jih tudi v vlažilnih kremah, šamponih, lakih, dišavah, losjonih, toaletnih vodicah,…

Drugi hormonski motilci so prisotni v nekaterih živilih in zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu, tudi v pitni vodi. Hormonski motilci so skoraj zanesljivo tudi razlog množičnega umiranja čebel.

Najočitnejše posledice hormonske onesnaženosti naših teles so naraščajoče težave s prostato pri moških, pri ženskah pa večanje obolevnosti za rakom dojk in rodil.

Ukrepi, s katerimi se lahko vsaj delno zavarujemo so: pijmo vodo iz pipe – po možnosti filtrirano, izogibajmo se vsem tekočinam in hrani iz plastične embalaže ter vsem kozmetičnim preparatom sumljive sestave (prebrati je potrebno deklaracije o sestavi).

Ostali hormonski motilci, ki jih je dobro omeniti sta fluor in brom. Kitajska raziskava iz leta 1995 je pokazala, da imajo otroci na območjih, kjer vodi dodajajo fluor, nižji inteligenčni količnik (IQ) od otrok, ki živijo na območjih, kjer fluoriranja ni. Pri nas ni toliko v navadi, da vodo fluoriramo, pač pa fluor lahko pride v telo preko zobnih past. Velja se jim izogibati in poiskati takšne, ki ga ne vsebujejo.

Brom je nevarnejši, ker učinkuje v mnogo manjših koncentracijah. Ta tekoča kovina je v različnih spojinah prisotna predvsem kot snov za zaviranje gorenja. Po umiku nekaterih zelo nevarnih bromovih iz uporabe se danes uporablja novejše borove zaviralce gorenja (BZG). Najdemo jih v penastih materialih in umetnih masah, vzmetnicah, preprogah, izolacijskih in drugih materialih, ki naj bi bili negorljivi.

BZG imajo neprijetno slabost, da se na celične receptorje vežejo bistveno laže kot ščitnični hormoni, zato zavirajo razvoj organizma, rast možganov in zmanjšujejo IQ. Vplivajo na razvoj spolnih organov in zmanjšujejo spominske sposobnosti. Dokazano znižujejo raven testosterona, zavirajo razvoj testisov dečkov, zmanjšujejo količino semenčic, povzročajo raka na modih in zmanjšujejo spolno slo. V stari jugoslovanski vojski so brom dodajali v čaj, da so tako zavirali spolno slo in agresivnost vojakov.

Nakopičeni brom iz telesa izriva jod, ki ga zaužijemo z (jodirano) soljo ali s posebnimi jodovimi preparati, kadar ne gre drugače.

Spodbuditev testosterona po naravni poti

Ob ugotovljenem pomanjkanju testosterona bi si ga seveda želeli nadomestiti, povrniti. Če so težave že resne, je primerna pomoč zdravnika, pri blažjih oblikah pa si lahko pomagamo tudi sami. Za vzdrževanje ravni testosterona in spodbudo njegovi proizvodnji v našem telesu obstajajo tudi naravni načini.

Zelo pomembno je, da obvladamo pojave, ki prispevajo k zmanjševanju testosterona. To sta preobremenjenost in stres, ki povzročata čezmerno produkcijo hormona kortizola, ki zavre biosintezo testosterona in povzroča tudi apoptozo – programirano celično smrt. Kortizol in testosteron nastaneta iz iste »surovine«, sestavine, imenovane pregnenolon; če se večinoma izkorišča za prednostno tvorbo kortizola, je testosterona ustrezno manj. Tvorba kortizola ima prednost pred spolnim hormonom, saj je preživetje pomembnejše kot reprodukcija. Obvladovanje stresa tako pomeni samodejno okrepljeno proizvodnjo testosterona. Če živimo zelo stresno življenje, znajo biti učinki testosteronske terapije pičli.

Prehrana

Seveda lahko marsikaj naredimo tudi s prehrano:

  • Cink – v telesu povzroči vrsto zelo koristnih posledic in pomembno vpliva na testosteron. Spodbuja encime, ki vplivajo na proizvodnjo testosterona. Zavira aromataze, encime, ki prožijo pretvorbo prostega testosterona v estrogen. Krepi signale žleze češarike, ki je glavni hormonski nadzornik. Bogat naravni vir cinka so bučna in sončnična semena in lubenice.
  • C – vitamin – ob pomanjkanju C – vitamina slabijo žleze z notranjim izločanjem, krepijo pa se aromataze, ki spreminjajo testosteron v estrogen.
  • Brokoli – zelenjava iz družine križnic – brokoli, cvetača, zelje, ohrovt je bogata s snovmi, ki preprečujejo pretvorbo testosterona v estrogen. Brokoli ščiti pred rakom, koronarnimi boleznimi srca, kapjo in sivo mreno; bogat je z antioksidanti, betakarotenom, folno kislino in vitaminoma C in E.
  • Kopriva – pomaga na dva načina: onesposobi encim aromatazo, ki podpira pretvorbo v estrogen, obenem pa onesposobi hormon SHBG, ki veže prosti testosteron.
  • Zeleni čaj – pomaga pri problemih s sečevodom in ejakulacijo, ki so povezani s prostato.

Prekomerna teža je za testosteron oteževalni dejavnik. Trebušna maščoba namreč ustvarja veliko aromataze, encima, ki testosteron nepovratno pretvarja v estrogen. Ljudje s prekomerno telesno težo imajo v splošnem nižje ravni testosterona.

Velja se odpovedati hitro pripravljeni hrani, hamburgerjem, ocvrtem krompirju in čipsu, belemu kruhu, sadju in slaščicam z veliko sladkorja, sladkim priboljškom in sladkim pijačam. Takšna hrana, ki jo odlikuje visok glikemični indeks – hiter vzpon koncentracije glukoze v krvi – je razlog za nabiranje maščobe v telesu.

Maščobe so gradbeni material, iz katerega nastajajo hormoni. Brez njih telo preprosto nima iz česa ustvarjati testosterona. Zavedati se moramo, da so maščobe oziroma holesterol surovine za vse hormone, vključno s testosteronom, pa tudi za možganske celice.

Prehrana, ki spodbuja proizvodnjo testosterona v telesu, je tista z veliko proteini, torej preprostimi beljakovinami, ki so tudi gradniki mišičja. Takšna hrana so ribe, meso živali z zelene paše, divjačina in jajca pa tudi leča, čičerika, fižol in stročnice, žita, riž, alge in številni oreščki – mandlji, lešniki, orehi.

Rekreacija in telesna vaba

Najboljša in najpreprostejša metoda, kako sami poskrbimo za višjo raven testosterona, je razgradnja maščobnega tkiva. Maščevje vsebuje velik delež encima aromataze, ki iz testosterona proizvaja estrogen. Če shujšamo za pet kilogramov, že močno zmanjšamo proces pretvorbe in količina testosterona se samodejno dvigne.

Na vrhuncu telesnega treninga se raven testosterona dvigne za 30 %. Vendar se moramo s športom redno ukvarjati. Že po nekaj tednih, ko prekinemo trening, nivo testosterona znova pade na izhodiščno vrednost.

Spolnost in druge navade

Koncentracija testosterona v modih je kakih stokrat višja kot v krvi. Ožilje je pri spolnem odnosu dejavno tako kot pri zelo zahtevni rekreaciji, prav tako srce; tudi poraba energije je temu ustrezna. Zadovoljstva poln spolni odnos je odraz telesnega zdravja; z bolnim ali funkcionalno oslabljenim telesom lahko nanj pozabimo.

Če so spolni odnosi redki, je to znak možganom, da spolnost in ustvarjanje testosterona nista med telesnimi prioritetami, zato telesu pošlje signale za zmanjševanje njegove ravni. Osebe s pičlim spolnim življenjem se pravzaprav »programirajo« za postopno usihanje vitalnosti.

Ko govorimo o testosteronu, je koristno zagotoviti optimalne pogoje za delovanje mod. Temperatura je za moda zelo pomemben dejavnik, kajti za optimalno delovanje potrebujejo nekoliko nižjo temperaturo – približno dve stopinji nižjo kot preostalo telo. Previsoka temperatura zavira delovanje mod in spermo uničuje. Zato se izogibamo dolgotrajnih vročih kopeli, jacuzzijev, savn, ogrevanih sedežev, električnih blazin, prenosnega računalnika v naročju pa tudi pregrevanja genitalij pri tuširanju.

Ne pozabimo, da je med spanjem nastajanje hormonov največje, zato je kakovostno in dovolj dolgo spanje bistvenega pomena tudi za zagotavljanje ustrezne ravni testosterona. Običajno se potrebe gibljejo med šestimi in osmimi urami dnevno.

Avtor:

Petra Okoren, dipl.inž.lab.biomed.

 

Viri:

  1. Železnikar Z. Pot do živahne moškosti. Ljubljana: ARA Založba d.o.o., 2013.
  2. Siegfried M., Markus M., Kindel G. Moški za tretje tisočletje. Ljubljana: Prešernova družba d.d., 2001.